Omemba: Vito Taufer

»Molitveni stroj je pomemben zaradi mojega vztrajnega sledenja originalu.«

»Najnevarnejša je militarizacija vesolja, sledila ji je komercializacija.«

»Neskončno rad igram – in ko igram, se vedno znova zavem, kako težek poklic je to.«

»Pomemben del tega procesa je bil tudi vpis v gledališko šolo s štirinajstimi leti.«

»Vsekakor je bil to naš prvi dom, istočasno pa pripravljalnica na gledališke obrekovalnice.«

»Vse preostalo je spremljevalni in propagandni program.«

»Z Dunjo Zupančič proglasiva Noordungov prostor kot izhodišče konflikta.«

»To, da govorimo toliko dialektov, samo pomeni, da ena dolina ne govori z drugo.«

»Veliko mi pomeni. Saj ima nagrada ime umetnika.«

»Na eni strani absolutna drama začenja dobivati lastnosti epskega in liričnega s tem, da se struktura spreminja.«

»Odmik od dramske konvencije se je zgodil postopoma skozi izkušnjo dela v gledaliških institucijah.«

»Jaz se ne ukvarjam z dobesednim prevajanjem psihodrame v gledališče.«

»To poskušam narediti na različne načine, neinspirativno mi je to početi na obstoječa, klasična dramska besedila.«

»Na neki točki sem čutil ali se pogovarjati o dramskih besedilih ali se pogovarjati o temi, motivu?«

»Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.«

»O delu za državo, kar naj bi politika bila, ni ne duha ne sluha.«

»Česa tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli.«

»Režiser je bolj cankarjanski od Cankarja.«

»Ženske vloge, napisane v nekem drugem času, so za igralke zahtevne.«

»Pegula je člouk, ka razmišlja strašno malo, / najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo, / pegula je člouk, ka si je napravu škuodu / že s tem, da je na svetu, že s tem, da se je rodu ...«

»Naši teatri tako ali tako na tako nizki ravni, na gverilski ravni, kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja«

»postala veliko bolj sodobna, kot bi človek od neke stare in vsem znane pravljice pričakoval«

»kulturni produkt vladajočega in privilegiranega razreda«

»stičišče in križišče večine problemov civilizacije, kulture, in vrednot«

»Kaj tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«

»Zelo prepričljivo nakazati vzdušje kataklizmičnega časa, v katerega je postavljena zgodba.«

»Scenografija Branka Hojnika zelo dobro pričara vzdušje obupanih ljudi v brezizhodnosti sveta, ki se je še včeraj zdel popoln.«

»Njihov pogovor se kmalu spreobrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti.«